Anton in Urban Kisovar, Tehnos: Naš motor za električni mulčer je revolucionaren izdelek in prinaša velik energijski prihranek.
Na trgu kmetijskih strojev mulčerjev ste se v zadnjih petih letih prebili med prvih deset največjih proizvajalcev. Kako vam je uspelo?
Anton Kisovar: Sodobni stroji dobre kakovosti po konkurenčni ceni – to je naš slogan in temelj preboja. Šele ko smo bili prepričani, da so naši mulčerji taki, smo se zares aktivno lotili širitve in iskanja novih prodajnih partnerjev, trgovcev s kmetijskimi stroji. Z njimi želimo imeti pristne in etične odnose, dostopni smo vsem končnim strankam. Naša ekipa je strastna in goreča, saj verjamem v Slomškov nauk, da če ne goriš sam, ne moreš vneti drugega. Če za naš kmetijski stroj ne gorim sam, potem zanj ne morem vneti sodelavcev, ti pa naših partnerjev. Brez tega ognja, brez strasti pri delu, je prodaja slabša. Imamo odlično ekipo sodelavcev, in to na vseh delovnih mestih, in popolnoma se zavedam, da brez njih ne bi bilo uspeha. Dosledno skrbimo tudi za poprodajne storitve, zato imamo zelo dober spletni portal B2B. Ni nam najtežje prodati kmetijskega stroja, težje je vzpostaviti dobre poprodajne storitve, da nam partnerji zaupajo in spoznajo, na koga in kako se obrniti. Poleg tega sem sam zraven pri reševanju vsake reklamacije, ki pa jih imamo zelo malo.
Kdaj vam je bilo najtežje?
Anton Kisovar: Najtežje je bilo na začetku, ko smo vstopali na svetovni trg. Nanj smo se dolgo pripravljali ter nismo šli, dokler naši kmetijski stroji niso bili temeljito preizkušeni. Pri vstopu na svetovni trg smo imeli nemogoč cilj: že na začetku smo namreč želeli vstopiti v srednji cenovni razred zaradi izkušnje, da ko imaš enkrat na trgu za izdelek nizko ceno, te ne moreš več zvišati oziroma se zelo težko prebiješ iz nizkega v srednji cenovni razred. Zato smo bili odločeni, da mi že startamo v srednjem razredu. Vedeli smo, da nam to ne bo uspelo, če ne bomo drugačni, če ne bomo prepoznavni. Takrat nas ni želel sprejeti skoraj noben trgovec, kar nas je potrlo, ni pa nas ustavilo, nasprotno, še bolj smo se trudili.
Je to trma?
Anton Kisovar: Ne vem, ali je to trma ali vztrajnost. Ampak saj ta rek poznate, pademo vsi, uspe pa tistemu, ki se zna pobrati. Na začetku nas je od desetih trgovcev, ki smo jih nagovarjali k poslu, sprejel samo eden in nam vsaj malo prisluhnil. To je bilo zelo boleče. Po številnih novih državah ter novih trgih tudi danes ni dosti drugače. Tako pač je!
